Očarljiva dolina na robu Evrope, a ZDA zaradi preteklosti obisk odsvetujejo

Ko se popotniki odpravijo v dolino Pankisi, se opozorila pogosto zvrstijo že pred njihovim prihodom, običajno iz ust zaskrbljenega taksista, ki ni prepričan, ali bi sploh smel turiste peljati na to odročno destinacijo.

"Zakaj pa greste tja? Kaj počnete? Ne vem, tam ni varno za vas," po besedah Khatune Margoshvili, lastnice penziona v tej razgibani in čudoviti dolini, pogosto pravijo vozniki.

Pankisi v Gruziji, nekdanji sovjetski republiki na vzhodnem robu Evrope, že dolgo spremlja sloves, ki ga bolj kot turizem oblikujejo medijski naslovi. V zgodnjih 2000-ih so Čečeni, ki so bežali pred moskovsko vojno v njihovi domovini, dolino uporabljali kot zatočišče. Rusija je trdila, da so bili nekateri med njimi nekdanji borci.

Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 so ZDA trdile, da so se v Pankisiju nahajali operativci Al Kaide, in celo namigovale, da je bil med njimi tudi voditelj teroristične skupine Osama bin Laden. Gre za obtožbe, ki nikoli niso bile dokazane. Stigma se je še poglobila v 2010-ih, ko je Islamska država (ISIS) rekrutirala na desetine prebivalcev doline.

Danes je zgodba povsem drugačna, kot spoznavajo obiskovalci, ki se odločijo za pot v to dolino. Poročilo Ameriške agencije za mednarodni razvoj (Usaid) iz leta 2023 je dolino Pankisi opisalo kot "mirno", spletni iskalniki pa namesto poročil o islamskem ekstremizmu zdaj ponujajo rezultate za jahalne ture, delavnice filcanja in tečaje priprave cmokov khinkali.

In čeprav ameriško zunanje ministrstvo še vedno opozarja svoje državljane pred potovanjem v to regijo, se mnogi vseeno odločijo za obisk. "V zadnjih dveh, treh letih je kar 80 odstotkov naših gostov prišlo iz Amerike," je pojasnila Margoshvili.

Nenavadne tradicije

Turizem v Pankisiju je še razmeroma nov in še vedno precej omejen v primerjavi z bolj uveljavljenimi destinacijami v Gruziji. Vendar pa zanimanje narašča, saj so se začele pojavljati nastanitve, turistični ponudniki pa so dolino vključili v svoje poti. Karolina Zygmanowska, vodička pri Weekend Travelers Georgia, je pred dvema letoma začela organizirati izlete v Pankisi.

"Ljudje so povpraševali po ogledu, zato smo ga začeli organizirati. Zanimanje se je začelo, ko smo slišali, da se je tam odprlo več gostišč. Imajo svojo skupnost, svojo kulturo. Njihova hrana se celo nekoliko razlikuje od drugih delov Gruzije," je dejala.

Večina družin, ki živijo v dolini, so Kisti – potomci čečenskih in inguških naseljencev, ki so se v 19. stoletju naselili v Gruziji. Poleg gruzijščine govorijo tudi čečensko, včasih pa tudi ruščino. V pretežno pravoslavni državi sledijo sufijskim in sunitskim muslimanskim tradicijam.

Vsak petek se ženske iz vse doline zberejo v Stari mošeji v vasi Duisi, kjer izvajajo zikr, obred, ki izhaja iz sufističnega misticizma. Udeleženke se gibljejo v krogu, ob tem vzklikajo, pojejo in ploskajo, medtem ko se ritem postopoma stopnjuje. Pankisi je edini kraj, kjer ženske izvajajo zikr, obiskovalci pa se lahko dogovorijo za ogled te slovesnosti.

Pankisi leži blizu Tušetije, goratega območja, ki je že priljubljeno med pohodniki, vendar turizem v sami dolini šele začenja dobivati svojo obliko. V zadnjem desetletju so skupnostne pobude – številne podprte s tujimi donacijami – pomagale povsem iz nič ustvariti majhno turistično industrijo.

Za nekatere prebivalce je bil motiv za odprtje turizmu več kot le zaslužek. Margoshvili je članica Turistično-razvojnega združenja doline Pankisi (PVTDA), ki ga je leta 2018 ustanovila skupina žensk z upanjem, da bi turizem lahko pomagal spremeniti percepcijo o dolini.

Njihova prizadevanja so pritegnila mednarodno pozornost. Leta 2020 je Lonely Planet vključil Pankisi v svoj vodnik po Gruziji, Armeniji in Azerbajdžanu. Istega leta je tudi gruzijska turistična organizacija začela promovirati regijo na svoji spletni strani — le dve leti po sporni protiteroristični akciji v dolini.

Negotovi časi

Domačini pravijo, da je brezposelnost v preteklosti igrala pomembno vlogo pri uspehu ISIS pri spletnem novačenju mladih, PVTDA pa turizem opisuje kot "edino industrijo", ki je trenutno na voljo v regiji. Toda prihodnost te panoge je negotova. Zamrznitev financiranja Usaid, ki ji je sledila uvedba "zakona o tujih agentih" s strani gruzijske vlade, ki omejuje sprejemanje financiranja iz tujine, je razvojne projekte potisnila v negotov položaj.

Margoshvilli je pred desetletjem prejela podporo Usaid za odprtje svojega penziona. "Bili smo eni prvih v dolini, ki smo odprli vrata. Mislili smo, da bi lahko zaslužili, čeprav je bilo takrat turistov zelo malo," je pojasnila.

Sledile so tudi druge pobude. Mladi, povezani s fundacijo Roddy Scott – angleško jezikovno šolo v dolini in nekdanjo prejemnico nepovratnih sredstev Usaid in EU – zdaj poleti delajo kot turistični vodniki. Ženski svet Pankisija, ki prav tako sodeluje z evropskimi in ameriškimi donatorji, pa podpira lokalno podjetništvo in poklicno usposabljanje.

"Imamo različne projekte, tudi strokovne – šivanje, obdelava lesa, lončarstvo, kuhanje, veterina in medicina," je dejala Guliko Khangoshvilli, članica ženskega sveta. "Imeli smo tudi turistične tečaje, da bi se domačini lahko naučili nekaj o turizmu in kako odpreti penzione". A negotovost močno pritiska nanje. "Še vedno delamo brez plačila in čakamo, kaj se bo zgodilo," je dodala.

"Bilo je popolno"

Shenguli Tokhosashvilli je eden tistih, ki so imeli koristi od prejšnjih investicij. Leta 2017 je domačin iz Pankisija prejel nepovratna sredstva Usaid za ustanovitev majhne pivovarne Kisturi Draft, ki proizvaja tradicionalno čečensko brezalkoholno pijačo iz šipka in gloga. Opustil je službo pravnika v Tbilisiju in se vrnil domov.

Na etiketi izdelka je prikazana gora Tebulosmta, ki leži na meji med Gruzijo in Čečenijo. "To pivo je tradicija čečenskega ljudstva iz preteklosti, naših čečenskih bratov in sester," je poudaril Tokhosashvilli.

Danes je pivo na voljo lokalno ter v restavracijah v gruzijski prestolnici Tbilisiju in obalnem mestu Batumi ob Črnem morju. Obiskovalci lahko pijačo poskusijo na terasi pivovarne v vasi Omalo, ki je postala redna postojanka turističnih skupin.

A Tokhosashvilli je glede širitve previden, saj je zaradi zamrznitve tujega financiranja prihodnost negotova. Dejal je, da dolino obišče malo Gruzincev. "Moji prijatelji v Tbilisiju so me vprašali, ali potrebujejo potni list ali kakšno posebno vizo za obisk Pankisija," je pojasnil.

Za tuje obiskovalce je takšen sloves lahko presenetljiv. Joanna Horanin, ki vodi popotniški blog The Blond Travels, je med potovanjem po Gruziji obiskala tudi Pankisi.

"Res sem si želela nekam, kjer ni preveč turistov in je nekoliko bolj odmaknjeno — kraj, kjer lahko doživiš preprosto vaško življenje," je povedala.

"Šli smo na jahanje, obiskali slap, in ko smo se vrnili domov, smo jedli khinkali. Ti so bili drugačni, saj so običajno polnjeni z mesom in gobami, v Pankisiju pa so bili s koprivami. Bilo je popolno. Verjetno eno najboljših doživetij, kar smo jih imeli v Gruziji".

Ob omembi slovesa doline se je zasmejala. "Menda naj bi bilo nevarno. Jaz pa o tem nisem imela pojma," je zaključila.

**Avtorica: Elizabeth McBride/CNN